»Videli smo prihodnost filma in njeno ime je Ester Ivakič.«

»Je mojstrica pripovedovanja zgodb in odlično vodi igralce. Film vzbuja paleto čustev in se odvija v naravnem toku.«

»Ne moreš me avtomatizirati je ubesedeno bistvo razmerja med človekom in strojem v visoko mehaniziranem okolju pristanišča.«

»Prvenec Ione Păun raziskuje paradokse družbene odgovornosti v času zamujene prihodnosti.«

»Glasbenik in vsestranski umetnik Tomaž Grom s senzibilnim in igrivim prepletanjem raznovrstnega filmskega gradiva in fotografij pogumno vzpostavlja intimen in ganljiv dialog s svojimi spomini in notranjimi občutji.«

»Skozi oči filmskega ustvarjalca vidimo, kako se mesto lahko preoblikuje, postane policijsko nadzorovano in odtujeno za prebivalce. Film prikazuje življenje v mestu skozi tisto, kar je običajno nevidno in zanemarjeno in je intimen prikaz osamljenosti in tesnobe, ki jo ta povzroča.«

»Intimno zgodbo o spremembah, refleksijo o minevanju časa in o tem, kaj se s časom izgubi ali pridobi.«

»Odlikujejo smisel za humor, bližina s protagonistkama, občutek za podrobnosti in prikazovanje občudovanja vredne strasti do življenja.«

»Pronicljiv prikaz tega, kako imperializem, kapitalizem in njun vojni stroj spreminjajo in uničujejo lokalne načine življenja v najmanjših kotičkih sveta; film se sprašuje, kaj se fizično in psihično zgodi z odraslimi, ki sodelujejo v tej igri? Kaj se zgodi z njihovimi otroki?«